Nov teden, nova objava. In pravo poletje na vratih. :)
Ravno sedaj, ko to pišem, je v ozadju glasba iz koncerta ob zaključku majskih iger. Ja, že cel popoldan se na Kardeljevi nekaj dogaja - najprej so bile tonske vaje, potem predskupine, zvečer pa naj bi bil zaključek kot se spodobi in ljudskih množic naj ne bi primanjkovalo. Najverjetneje. No, začetek tega odstavka je bil zapisan včeraj popoldan, potem pa je časa nekako zmanjkalo in tako vam danes lahko zaupam nadaljevanje. Ljudskih množic je bilo res neznansko veliko. Ko smo se centra vračali domov, nismo uspeli vstopiti na trolo, ker je bila prepolna zabave željne mladine. Potem smo, kot da ne bi vedeli, čakali pol ure na naslednjo in situacija se je zgolj še enkrat ponovila. Tako nam na koncu ni preostalo drugega kot da se na cilj odpravimo peš. In v tistem trenutku mi je bilo hudo žal, da nimam še Bicik(lj)a. In nadaljevanje. Saj ga itak poznate. Vse množične študentske žurke so enake, če vidiš eno, vidiš praktično vse.
Predvidenega konca sveta nismo dočakali. Še sreča. :) Smo pa tisto soboto gledali v nebo in ugotavljali, ali bo deževalo ali ne. To majsko vreme je tako nestalno oz. v bistvu stalno, saj začne deževati vedno, ko se bliža vikend. Tega pa nočemo. Če že, naj dežuje med delavniki, med vikendi pa naj bo toplo in sončno. Saj se vsi strinjamo, ne? :) Je pa vreme zdržalo za Dan mladosti. In v službi smo na ta račun dobili Lučko kot spomin na stare dobre čase. Ker jih dejansko nisem okusila, težko dajem kakršno koli sodbo. Je pa vsekakor Dan mladosti z Lučko lepši. :)
Pa še misel Coolhunterja: "The best way to appreciate something is to be without it for awhile."
