O tem, kako nam je danes uspelo skuhati dobro pašto, bi bil eden od možnih naslov, če bi se ustavili na Pehtranovem blogu. Naša pašta je bila tudi dobra - po prvotnem receptu naj bi jo jedli z domačim pestom, vendar so bile pinjole iz trgovine pokvarjene in tako smo bili prisiljeni prilagoditi recept - česen namesto pinjol. Fotke žal ne objavljam, ker smo jo uspeli pojesti preden sem se spomnila, da bi jo lahko slikala. Tako da na tem mestu dajem na ogled zgolj fotko pašte, ki smo jo danes odkrili kot pozabljen zaklad iz decembrskega obiska Milana (kupili smo jo v najvišjem nadstropju najstarejše veleblagovnice v mestu). Edina njena slabost je ta, da se kuha 15 minut "al dente" oz. po naše skoraj 20, kar pomeni, da za lačne ni ravno optimalna izbira. :)
Urška.
4 komentarji:
Zdaj bomo nujno rabli novo zalogo pašte ;)
Meni se tudi zdi tako. In bomo mogli nujno v Milan ponjo, ker druge rešitve res ne vidim. :)
Samo fotka je pa res lepa. Jaz bi jo mel kar v kuhinji.
Bravo za pašto. Je morala že res bit dobra, če jo je zmanjkalo že pred fotkanjem. :)
Drgač pa vse pohvale tudi za vse ostale fotke. Lepe lepe. :)
Hvala za vse pohvale in lepe besede. Sem pred kratkim naletela na tvoj blog, potem pa se od lepih fotk nisem mogla potolažit in sem še jaz malo po kuhinji oprezala s fotoaparatom. In pašta je bila prva žrtev. :)
Objavite komentar